Otroško igrišče

Narcissa je prišla na igrišče. Na srečo ni bilo nobenih otrok, saj se ji ni dalo ubadati z njimi. Sedla je na eno gugalnico in se začela na lahko gugati naprej in nazaj. Med guganjem je opazovala svoje čevlje. Bilo ji je dolgčas, saj ni nikogar poznala in vedno je bila sama. Imela je potrebo po tem, da bi videla starše in svoje dva brata. Čisto se je potopila v razmišljanje, ko je zaslišala korake. Vzdignila je pogled in se zazrla v postavo, ki se ji je približevala.
[Aimee]

Ni minilo veliko časa, odkar se je Aimee priselila v Slay iz Pentagona. Zunaj je sijalo sonce in jo brez težav primamilo na sprehod. Šla je mimo mesta, a trgovine je nikoli niso preveč privlačile, zato je nadaljevala pot naprej. Ko je zagledala travnike in gozdove je v hipu zaključila, da bo to pravi kraj zanjo. Tako se je sprehodila mimo travnika narcis, ki ji je bil zelo všeč (sklenila je, da bo šla tja, ko bo žalostna, saj jo bodo te lepe rože prav gotovo spravile v boljšo voljo). Tedaj je zagledala otroško igrišče. Stresla se je. Majhne otroke je skoraj sovražila. Sovražila je tisto cmerjenje in dretje in pametovanje ... Na njeno srečo je bilo igrišče prazno. No, skoraj. Na gugalnici je sedelo dekle, za katero se je Aimee zdelo, da ne spada ravno sem, na otroško igrišče. Nekam prestara je bila videti. Aimee je skomignila z rameni. Ni imela navade, da bi se pogovarjala s tujci, zato se ni dala motiti. Sedla je na vrtiljak na drugem koncu igrišča. Že ko je bila majhna, se je vedno rada vrtela na njem. Začela se je rahlo vrteti, a se je hitro naveličala. Za dekle na gugalnici se še zmeraj ni zmenila. Tako je samo obsedela na vrtiljaku in gledala v zrak. Saj tako ali tako ni imela boljšega dela.

Narcissa je opazovala dekle, ki se je vrtelo na vrtiljaku. Potem sem pa jaz otročja, je zlobno pomislila in se sama pri sebi nasmehnila. Odločila se je, da mora dobiti vsaj eno prijateljico, zato se je vstala in pristopila do vrtiljaka. "Se lahko pridružim?" je vprašala s hladom v glasu, pa čeprav tega ni nameravala. S pogledom je spremljala rjavolasko kako se vrti in vrti. Narcissa je mislila, da se ji bo zvrtelo, vendar je slabo stanje kmalu poleglo in počutila se je zelo dobre volje. "Moje ime je Narcissa Cassie Slytherin," se je prijazno predstavila in se nasmehnila z najlepšim nasmehom, kar ga je prepomogla.

Aimee se je nehala vrteti. Premerila je rjavolasko od glave do pet. Ko je punca vprašala, ali se lahko pridruži, je Aimee brez težav začutila hlad v njenem glasu. Še vedno jo je brez besed motrila, ko se je predstavila kot Narcissa Cassie Slytherin. Njen nasmeh ji je bil globoko v glavi videti nadvse prijeten, a tega tisti trenutek ne bi priznala za živo glavo. Končno je spregovorila, njen glas pa je bil trd in hladen še bolj, kot prej Narcissin. "Ne vem, če se lahko pridružiš. Bi rada kaj posebnega? Nekam nenavadno se mi zdi, da se kar takole vtikaš v tuje ljudi. Gotovo imaš kaj za bregom?" Priprla je oči. "In res ne vem, zakaj bi se jaz predstavljala nekim tujim ljudem, ki jih vidim prvič v življenju. V resnici naj bi bila zadnja skrb neznank, ki me sploh ne poznajo, to, kako mi je ime." Utihnila je in se obrnila stran od nje, spet v nebo. Zakaj pa bi morala gledati nekoga, ki ga ne pozna?

Narcissa je opazovala Aimee kako se je vzvišeno obrnila stran. Kaj pa misli da je? Smrklja vzvišena! je jezno pomislila in stisnila ustnice v ravno črto. "Seveda imam nekaj za bregom! Hočem te spoznati, da te lahko kasneje oropam in ubijem. Ampak kaj naj naredim, zdaj ko je moj načrt razkrinkan. O moj bog, to se mi je zgodilo prvič!" je sarkastično zaigrala in krilila z rokami naokoli. "In tako, da veš. Hotela sem biti samo prijazna," je nerazumljivo zamrmrala in spet odšla do gugalnice. Usedla se je na gugalnico in opazovala ptiče kako letajo naokoli. Z veseljem je hotela poleteti z njimi, saj je vedela da lahko, vendar ni hotela razkazovati svoje moči Vzvišeni Aimee.

Aimee se je samo namrdnila. Sovražila je priliznjence, ki se nekaj trudijo biti prijazni. Zazrla se je v daljavo, s kotičkom očesa pa je opazovala Narcisso, ki se je spet utaborila na gugalnici. Dekle ji je postajalo vedno bolj všeč s svojim sarkazmom. Morda pa ni bilo prav, da je bila taka do nje? No ja, zdaj se ni nič več dalo popraviti. Da bi Aimee tvegala svoj ponos in pristopila k neznanki? O tem bi se dalo samo sanjati. Tako je samo obsedela in upala, da bo Narcissa rekla še kaj, na kar bi lahko odgovorila.

Narcissi je najedalo, ker je bila Aimee taka. Ni hotela biti nesramna do nje, samo prijatelja je hotela. Nič več. Odločila se je, da se ne bo dala. V notranjosti si je zgradila namišljeni ščit, ki jo bo obvaroval pred Aimeeni žaljivkami. "Zakaj si tako nesramna?" je nato vprašala in še vedno buljila v tla. Nato je s kotičkom očesa pogledala Aimee, vendar je cel pogled nato usmerila v zapestnico na roki, ki jo ji je dala mama za 15 rojstni dan.

Aimee se je ob tem, da je Narcissa spregovorila, sama pri sebi nasmehnila. Res ji je bilo dolgčas in konec koncev si je tudi ona (čisto malo) želela prijateljice. V odgovor je skomignila z rameni. "To sem pač jaz. Kakšna pa si ti? Vedno prijazna in ustrežljiva do vseh?" Ni se ji uspelo popolnoma otresti posmehljivega tona v glasu, a je upala, da njena sogovornica tega ni opazila, oziroma da je to ni preveč motilo.

Narcissa se je namrdnila in vstala. Odšla je do Aimee in se ji pridružila na vrtiljaku. "To ti misliš. In vem da se mi posmehuješ. Jaz imam različne dneve. Če sem prijazna, sem pač prijazna. Včasih sem pa zlobna. Moje razpoloženje je zelo nenavadno," je na hitro razložila in se nasmehnila. "In verjemi mi, ni dobro če si vedno zloben," ji je rekla. Čisto dobro je vedela, kako je to ko si zloben. Ti si zloben do vseh in oni so nazaj do tebe, vendar še huje. Zmajala je z glavo in pregnala preteklost ven...

"Vem, da včasih to ni preveč dobro," je priznala Aimee. Sama sebi se je čudila, da ni prišla na dan s kakšno pikro pripombo, kot je ponavadi pri njej. Pomislila je celo, da si morda dekle vseeno zasluži, da se ji predstavi, zato je rekla: "Nisem se ti še predstavila. Sem Aimee April Mercury. Kliči me kakorkoli želiš." In če ne bi tako dobro poznal Aimee, bi lahko prisegel, da se je na njenem obrazu za kratek hip narisal droben nasmešek.

"Lepo ime," je veselo rekla Narcissa. Opazila je, da se je Aimee nasmehnila, zato se je tudi ona. "Kako ti je všeč tukaj?" jo je nato vprašala in se ozrla naokoli. "Po mojem je preveč narcis, tistih z malo začetnico in tudi tistih z veliko," je rekla in se zasmejala, pa čeprav ni bilo preveč smešno. Sonce je prijetno zasijalo na Narcissin obraz, da se je veselo nasmehnila. Opazovala je sončne žarke in kako so ptice letele naokoli. "Kakšno moč imaš?" je vprašala. "Oprosti, če je preveč ... tako ... samo zanima me," se je hitro razgovorila. Bila je v zadregi, zato so se ji lica obarvala rožnasto. Obrnila se je stran, da je Aimee ne bi videla kako se sramoti ...

"Meni so narcise všeč," je odvrnila Aimee. Opazovala jo je, kako se je nasmihala in se tudi sama ni več mogla upreti nasmehu. Tale Narcissa pa je nekaj posebnega! si je mislila. Le kako lahko koga tako nemogočega, kot sem jaz, spraviš v dobro voljo? In kot nalašč je začelo sijati sonce, ki ga imam tako rada ... Ko je Narcissa vprašala, kakšno moč ima, je Aimee za hip pomišljala. Vprašanje se ji je zdelo skoraj preveč osebno. Videla je, kako je zardela. Sploh pa, zakaj pa ji ne bi povedala? To pa ja ni nič takega ... najbrž. "Moč spreminjanja v živali," je odločno odgovorila. "Kaj pa ti?"

Narcissa je ob Aimeenem odgovoru zazijala. "K-a-j si r-r-ekla?" je zajecjala. "Moč spreminjanje v živali?" je še enkrat ponovila. "Saj je to čisto utrgano. To moč imam tudi jaz," je končno izustila. Kako to, da ima enako moč kot jaz? To pomeni da sva nekako povezane? se je spraševala v mislih. "Zelo zanimivo," je filozofsko rekla in se zasmejala ob svojem glasu. Prvič je slišala, da ima nekdo lahko enako moč kot ona. "Ima mogoče kakšen tvoj sorodnik enako moč, kot ti?" jo je nato vprašala in si vrgla lase na hrbet, saj so jo že res živcirali.

"Res?" se je začudila Aimee. "Tudi ti imaš enako moč? Oh, uau." Skoraj da bi lahko rekli, da je ostala brez besed. "Ne, nihče od mojih sorodnikov nima te moči, vsaj ne da bi jaz to vedela. Pa pri tebi?" V tistem je na igrišče priskakljal (ali bolje rečeno - se je privlekel) nenaravno debel temnolas deček. Aimee bi mu dala okoli šest let. Nekaj časa se je oziral naokoli, potem pa se začel vzpenjati na tobogan. Aimee se je namrdnila. Od nekdaj ne mara takih majhnih otrok. Ravno šestletnikom se v njeni družbi najslabše godi. S priprtimi očmi ga je opazovala, kako se je spustil po rdečem toboganu. Čudno, da se ni udrl pod njim, je zlobno pomislila.

"Ne, tudi moji sorodniki nimajo te moči," je odgovorila Narcissa in skomignila z rameni. Videla je, da Aimee opazuje debelušnega fantka, zato se je tudi ona uzrla proti njemu. "Ah, kako je srčkan!" je sladko rekla. Mali otroci ji niso preveč pri srcu, vendar se ji debelušni mali otroci smilijo. Tudi ona je bila, ko je bila majhna, debelušna. Vsi so sjo zafrkavali in se norčevali iz nje, zato si je obljubila da ona tega ne bo delala. "Ubožček, verjetno sploh nima prijateljev, ker je debelušen," je pomilovanja vredno rekla in sklenila roke na trebuhu.

V natanko tistem trenutku, ko je Narcissa izrekla stavek "Ah, kako je srčkan", je pri Aimee izgubila ves ugled, ki si ga je uspela priboriti. Kako lahko reče, da so mali bedni spaki srčkani? Mulci, pa srčkani? Ha ha. Njeno nezadovoljstvo se je pokazalo tudi na njenem obrazu. Njen pogled je spet postal hladen in ustnice je stisnila v tanko črto. Rekla ni ničesar več. Medtem se je deček že drugič spustil po rdečem toboganu. Veselo se je zasmejal, pri tem pa krulil kot prašič. Sicer pa tudi izgleda kot prašič.

Narcissa je opazovala kako je Aimee hitro spremenila voljo. Čez glavo ji je šinila misel, da Aimee sovraži male otroke. Tudi Narcissi je zbledel nasmešek iz obraza in ustnice je ukrivila navzdol. Njene prelepe rjave oči so izgubile v trenutki lesk. Zdelo se ji je, da jo je Aimee zasovražila, kot da bi ji nekoga umorila. Ne bodi tako občutljiva, si je govorila v mislih in se zagrizla v ustnico. Čeprav je skušala zatreti čustva, se ji je zdelo to še vedno težko. Zmajal je z glavo in opazovala debelušnega fantka, kako se spotika ob kamenje ...

Aimee je zadovoljna opazila, da je tudi Narcissin nasmeh izginil. Ker je ni hotela gledati, je svoj pogled usmerila na dečka. Majal se je ... naravnost proti njima?! "Điujo," je rekel s polnimi usti čokolade. Aimee se je kar stresla od gnusa. "A gren loh h vama na vrtilak?" Uh, samo naj poskusi! je pomislila Aimee in nezavedno stisnila pesti. "Izgini, mali, če ne ..." Ozrla se je k Narcissi. Čeprav je bila zdaj jezna nanjo, se je bala, da bi jo preveč užalilo, če bi malemu grozila. Tako je raje počakala na njeno reakcijo.

Narcissi se je debelušček zagnusil. "Ne, ne moreš," je odrezavo odgovorila. Basal se je s čokolado in še lepo ni znal prositi če se lahko pridruži. Vzvišeno je povzdignila glavo in se zazrla v majhnega fantka, ki je jedel, kot pujs, čokolado. "Naj ti nekaj predlagam: odnesi svojo debelo rit nazaj na tobogan in tvoja umazana usta tudi. In naslednjič, ko boš hotel ogovoriti dekle, jo lepo vprašaj ne pa z usti polnimi redilne čokolade," mu je jezno zabrusila in zaničljivo prhnila. Sovražila je fante, vseh starosti, ki sploh niso znali pristopiti k dekletu. Kar se je naučila na gradu, so manire ki jih dekle zahteva. Še vedno je imela napet izraz na obrazu, ki ji ni in ni hotel oditi ...

Aimee je privzdignila obrvi. Le kaj je tako spremenilo Narcissin odnos do malega? Vsekakor ji je bil njen pristop všeč. Morda pa naj ji bo. Dobro, prislužila si je en plus. Ko bodo trije, bom spet prijazna z njo, se je odločila. Debelušček se je namrščil, kot bi globoko premišljeval, kaj je Narcissa pravzaprav sploh povedala. "Hm. Živijo, dekleti. Js sm Luke. A se smem pridružiti pr vrtilaku?" je poskušal biti pujsek bolj vljuden. "Ne, ne smeš," ga je gladko zavrnila Aimee. "Dragi Luke, prosim da v trenutku spokaš stran, sicer bom morala poseči po bolj nasilnih ukrepih." Grozeče mu je požugala s pestjo, da se je umaknil za korak, a odšel še vedno ni.

Narcissa je opazovala kako Luka Aimee razžira živce. Opazila je, da se fantek prav poigrava z njo. "Poslušaj mali, daj mir če ne boš nastradal," je rekla Narcissa z nevarno mirnim glasom. Mali se je zarežal in zagriznil v čokolado. "Khaj pa mi bosta?!" je grdo vprašal in se namrdnil. Nato je stopil en korak bližje in pogledal Narcissi naravnost v oči. "Če me bosta ranili, bom povedal bratu," je zagrozil in zadah mu je grozno smrdel. Narcissa je morala paziti, da ne omedli od smrada. "Samo še enkrat nekaj reči, pa ti bom celo glavo utrgala," mu je zagrozila in stisnila dlan v pest tako močno, da je postala čisto rdeča. "Izginita dol, hočem se vrteti," je razvajeno zaklical in poskušal obe dekleti odriniti z vrtiljaka...

Aimee je postajala vedno bolj jezna. Kar naenkrat se ni mogla več obvladati. Spremenila se je v veličastno orlico. Ko je bila zares zelo jezna, se je zmeraj spremenila v kakšno žival in tega še ni znala prav dobro kontrolirati. Tako je zdaj zaprhutala s krili in se dvignila v zrak. Opazila je, da je Luke kar onemel in če bi bila v človeški obliki, bi se prav gotovo zmagoslavno nasmehnila. Tako pa je poletela proti njemu, ga s kremplji zgrabila za majico in ga kljub njegovi teži dvignila v zrak in ponesla stran, na najbolj oddaljen kotiček igrišča. Malo se je umirila in se spet spremenila v človeka. Vrnila se je k Narcissi. Skoraj bi ji že nekaj rekla, ko se je opomnila, da potrebuje še dva plusa. Tako je ostala tiho, kot da se ni nič zgodilo. Sedla je nazaj na svoje mesto in opazovala debeluščka, ki se je zdaj prestrašeno stiskal v kotu.

Narcissa se je začela glasno krohotati in ni mogla prenehati. "To je bilo pa dobro," je pohvalila Aimee in se prenehala smejati, ko je opazila, da je Aimee še vedno resna. Nato je pogledala proti Luku, ki je ravno pokazal jezik. "Oh, reci mi da tega pravkar in naredil," je jezno zapihala in priprla oči. Najbolj je sovražila, ko je nekdo pokazal jezik. Zdelo se ji je skrajno nevljudne in nagnusno. Zaprla je oči in se spremenila v leoparda. Z elegantnimi koraki je korakala proti Luku, ki je začel jokati. Ko je bila korak stran od njega je glasno zarenčala in mu pokazala zobe. Videla je kako so fantkove kavbojke postale mokre. Po leopardje se je zasmejala, in Luke je hitro pobegnil. Nato se je spremenila nazaj v človeka in se vrnila nazaj na vrtiljak. "Polulal se je," je rekla in se zasmejala...

Aimee je komaj slišno zavzdihnila. No, pa naj ji bo. Še en plus je dobila. Samo še enega potrebuje ... Obrnila se je stran od Narcisse, kot da je sploh ne bi bilo, čeprav ji je šlo rahlo na smeh. Vsaj malega sta se znebili. Toda bil je problem - kam naj gleda zdaj? Obrnila se je na levo in usmerila pogled na drevo. Na eni izmed vej je samevalo ptičje gnezdo. Spraševala se je, ali so notri ptički, ali ne ...